NAŠI VTISI
Izjemno lepo in v veliko veselje je biti del simfonične glasbene zgodbe študentov Univerze v Ljubljani, jim z nasveti priskočiti na glasbeno pomoč ter jih opazovati pri muziciranju. Njihovo navdušenje in veselje do glasbe je vsekakor lahko za zgled tudi nam profesionalcem. Zahvaljujoč delovanju orkestra je marsikateri inštrument uspel uiti prahu pozabe.
Za pridružitev študentskemu orkestru Grex Symphoniacorm sem se odločil, ker že dolgo nisem stalno igral svojega inštrumenta. Želel sem si zopet nastopati in biti del nečesa lepega, izkoristiti svojo končano osnovno glasbeno šolo in znanje, ki sem ga pridobil. Prav tako me je navdušila mladostna energija in zagnanost mladih, ki so ta orkester ustanovili. Vesel sem, kadar se naše delo tako lepo sestavi skupaj ob nastopih. Občutek, da sem pripomogel k nečemu lepemu, mi daje motivacijo za sodelovanje pri orkestru.
Čeprav počasi odhajam iz študentskih let, sem vesel, da sem lahko zraven! Upam, da bomo še mnogo let nadaljevali!
Orkester Grex Symphoniacorum mi je izpolnil željo nadaljevanja glasbene poti tudi med študijem. Vsa ta leta in nešteto vaj, ki jih vložimo v inštrument, se lahko zelo hitro izničijo s postavitvijo slednjega v omaro. Študentski orkester pa, vsaj meni, omogoča ne le reden stik z violino, ki bi se sicer izgubil, temveč tudi živ dokaz, da je bilo vredno. Zato sem leta in leta cvilil, da bi me glasba in druženje, ki spada zraven, kasneje lahko spremljala celo življenje.
Sicer ne igram v orkestru, a sem imel 10.1.2020 svojo prvo simfonično premiero v njihovi izvedbi pod taktirko takratne dirigentke Mojce Lavrenčič.
Kljub temu, da gre za študentski in amaterski orkester, me je kakovost izvedbe zelo pozitivno presenetila, predana in srčna igra orkestra pa je več kot zasenčila kakršnekoli tehnične pomanjkljivosti.
V orkestru Grex vidim za slovensko glasbo zelo pomembno udejstvovanje, saj se glasbena kultura ne tvori samo na Akademiji za glasbo in s strani profesionalnih izvajalcev in zasedb, temveč v veliki meri tudi s predanimi amaterskimi sestavi, predvsem zbori, orkestri in godbami. Predvsem pa orkester nudi priložnost mladim za druženje in spoznavanje kulture.
Sam sem zelo ponosen, da sem svojo simfonično praizvedbo lahko delil z orkestrom Grex Symphoniacorum in upam, da bo lahko uspešno deloval še dolgo v prihodnost!
Za igranje v Grexu sem se odločila, ker je to čudovita priložnost, da lahko kljub temu, da sem z učenjem čela prenehala, še vedno igram. Poleg tega je orkester simfonični, zaradi česar lahko dela, ki jih izvajamo, in ki bi v priredbi za godalni ali pihalni orkester izgubila svoj čar, zazvenijo v pravih barvah in harmonijah. Skladbe, ki jih igramo, večinoma niso enostavne in moramo vanje vložiti precej truda. Ves trud pa je poplačan, ko ob koncu semestra na koncertu v Slovenski filharmoniji zadoni zvok simfoničnega orkestra in napolni dvorano, že tako polno obiskovalcev, ki so en teden pred koncertom kupili zadnjo karto. Vaje načeloma potekajo enkrat tedensko, pogosto pa je treba to dopolniti še s kakšno vajo čez vikend. To vključuje tudi »intenzivne vikende«, ki jih, če se da, organiziramo enkrat na semester. Po navadi potekajo v kakšnem CŠOD-ju in so poleg vajam namenjeni tudi druženju. Biti član orkestra ne pomeni zgolj imeti možnost še naprej igrati inštrument, kljub temu da se z glasbo ne ukvarjaš profesionalno, temveč tudi navezovanje stikov in sklepanje prijateljstev, ki ostanejo.
Brez programa in napovedanih nastopov mi je po zaključku glasbene šole motivacija za igranje violine precej upadla, zdelo pa se mi je škoda, da bi z igranjem kar tako prenehala. Takrat sem izvedela za orkester Grex Symphoniacorum in to je na nek način pred pozabo rešilo mojo violino.
Všeč mi je, da orkester združuje tako študent(k)e glasbe kot tudi drugih smeri. Tako imamo priložnost ustvarjati tudi tisti, ki se nismo odločili za glasbeno kariero, poleg tega pa je to odlična priložnost za izmenjavo glasbenih in tudi drugih znanj. Ko sodelujemo, si pomagamo in se učimo eden od drugega, krepimo tudi svoje medosebne odnose in ustvarjamo občutek pripadnosti, ki traja še po koncu vaj. Sodelovanje v orkestru odpira tudi čisto nove priložnosti, ki jih sicer gotovo ne bi imela: recimo nastopiti v filharmoniji. Ob tem naj povem, da kakšno naporno vajo odtehta tudi ponos sorodnikov in prijateljev, ki pridejo na naš koncert in z veseljem prisluhnejo temu, kar smo ustvarili.
Igranje v Grex-u mi omogoča soustvarjati glasbo v simfonični zasedbi ter ohranjati in nadgrajevati, kar sem se naučila v vseh letih glasbenega izobraževanja. Eno leto preden sem se vključila v orkester, je moja violina večino časa samevala, saj nisem imela motivacije za igranje. Mislim, da sem sedaj ponovno vzljubila svoj inštrument, k čemur je v veliki meri prispeval ravno Grex. Vsakemu mlademu inštrumentalistu privoščim, da bi izkusil mogočnost zvoka kot ga ustvarimo skupaj, saj je občutek res neverjeten.
Rad igram v orkestru, ker s tem ohranjam stik z glasbo, ki bi ga drugače izgubil. Skupno ustvarjanje pa poleg uživanja prinese tudi tesnejša prijateljstva. Nagrada za trud med semestrom je igranje v Slovenski filharmoniji, kjer lahko z nastopanjem prenesemo ljubezen do glasbe na poslušalce, kar je poseben občutek.
Članstvo v Grex Symphoniacorum mi predstavlja mnogo več kot le običajno obštudijsko dejavnost. Zagotavlja mi, da lahko v dobri družbi nadgrajujem svoje znanje igranja inštrumenta, ki bi sicer zaradi številnih obveznosti čakal v kotu sobe. Omogoča mi, da na prijeten in zabaven način pridobim koristne nasvete od bolj glasbeno izobraženih članov. Poleg tega je svojevrsten občutek nastopati v Slovenski filharmoniji, takrat se zdi ves trud, ki ga vložimo na vajah in doma, poplačan.
Za igranje pri Grexu sem se odločila, ker je po dolgoletnem delovanju svojo pot zaključil orkester, v katerem sem igrala od sedmega leta. Igranje v orkestru sem neizmerno pogrešala, zato sem se zelo razveselila novice, da se ustanavlja orkester, ki bo povezal najrazličnejše študente UL. Že prva vaja me je navdušila, sploh ambicioznost in predanost dirigentke Mojce in ustanoviteljice Katarine Načrti za prvi (!) koncert orkestra v Filharmoniji so se na naše veliko veselje uresničili, dvorano smo razprodali in poželi zelo pozitivne kritike. Igranje v orkestru mi pomeni eno redkih oblik skupinskega dela, ki jo enostavno obožujem. Vsak od članov se potrudi po najboljših močeh, zato so tudi rezultati dobri. Od otroštva je bilo igranje v orkestru zame edina konstanta, ki me je spremljala vse do sedaj in zelo sem hvaležna za to, da Grex obstaja. Skratka, orkester je čudovit primer tega, kako lahko skupina mladih ljudi, ki si zastavi nek cilj, tega z dovolj motivacije in predanosti tudi doseže. Če je nagrada nastop v razprodani dvorani enega od hramov kulture v Sloveniji, je to še toliko slajše.
Igranje v orkestru Grex mi je omogočilo zelo močno tako učno kot glasbeno izkušnjo. Nikjer drugje nimam kot študentka neglasbene smeri priložnost sodelovati v tako profesionalnem orkestru, brezplačno in z odličnim vodenjem in organizacijo. Ko sem končala srednjo šolo in se odločila namesto Akademije za glasbo vpisati na Filozofsko fakulteto, me je skrbelo, da v orkestrih ne bom več imela priložnost igrati in razvijati svoje glasbene izkušnje naprej, kaj šele imeti nastop v Filharmoniji. Grex pa mi je omogočil ravno to, od soigralk_cev sem se veliko novega naučila o svojem instrumentu, prav tako pa sem v globine spoznala veliko skladb, ki jih preko poslušanja nikoli ne bi na ta način doživela. Zahvaljujoč orkestru lahko razvijam svoje glasbene potenciale naprej.
Grexu sem se pridružil jeseni 2019. Ko mi je pol leta prej prijateljica predstavila idejo, sem se takoj zagrel zanjo. Kot glasbeniku mi sicer ni težko najti neke manjše zasedbe, v kateri bi lahko igral, simfonični orkester pa je povsem nekaj drugega. Večinoma jih imajo le glasbene šole, študentje, ki se ne več glasbeno izobražujemo, pa v takih orkestrih seveda ne najdemo mesta.
Grex ponuja mesto za vsakogar, če ga le veseli glasba. Izjemno sem hvaležen, za dano možnost, da igram v simfoničnem orkestru, kjer ni poudarka na profesionalnosti temveč ljubezni do glasbe, druženju in dobri volji. Kjer se tiste, ki manj vadijo in manj znajo spodbuja, ne pa odklanja. Kjer se napake sprejme z iskrenim nasmehom in možnostjo za njihovo odpravo.
Osebno je meni igranje pri Grexu odprlo pravo novo poglavje v moji amaterski glasbeni poti. Začel sem vaditi prav vsak dan, še raje pa sem hodil na tedenske vaje, ne le zaradi dobre družbe, temveč tudi zaradi občutka sprejetosti in skupnega cilja.
V preteklem letu sem kot član Grex Symphoniacorum UL prvič sodeloval pri izvedbi koncerta v Slovenski filharmoniji. Na koncert smo se pripravljali z vajami 2 krat na teden, kar se je poznalo tudi na našem nastopu. Zapolnili smo dvorano Marjana Kozine. Poleg uspešnih tedenskih vaj in nastopov vidim pomen orkestra tudi v povezovanju mladih glasbenikov z veseljem do glasbe. V orkestru sem spoznal veliko novih ljudi. Meni orkester Grex Symphoniacorum UL pomeni možnost nastopanja, ustvarjanja kvalitetne glasbe. V Sloveniji ne obstaja nikjer drugje takšen kvaliteten orkester.
V življenju pogosto najbolj hrepenimo po stvareh, ki so nam najmanj dosegljive in najredkejše med vsemi. Za marsikatere izmed nas, ki smo glasbeniki v prostem času in nam glasba predstavlja eno izmed lepših plati naše poti, je bila dostikrat ta neizpolnjena želja igranje v simfoničnem orkestru. In kot pravi rek, če si le nekaj želiš dovolj močno, se ti bo izpolnilno. Tako je tudi bilo. Ustanovljen je bil simfonični orkester Grex symphoniacorum, namenjen ne le profesionalcem, ampak vsem študentom univerze v Ljubljani. Dobili smo možnost hkrati sodelovati skupaj in uživati v naši strasti. Razvijati naše talente, rasti v glasbeni izobrazbi ter ob tem biti v ponos univerzi z našimi dosežki. Spoznavati nove ljudi in prijatelje ter si tako zagotavljati prihodnost naših odnosov. Kvalitetno preživljati prosti čas in iz tega našega prostega časa tudi drugim nekaj ponuditi - koncert. In še najpomembnejše, ustvarjati in ljubiti skupaj z drugimi najlepšo izmed stvaritev, ki jih je - glasbo.
Sodelovanje v simfoničnem orkestru Grex mi omogoča, da se udejstvujem na kulturnem področju, kljub temu da študiram na tehničnem programu. Na vaje hodim z veseljem, saj smo postali neke vrste družina, zaradi česar večerne vaje minejo še prehitro. Koncert v Filharmoniji je bil pika na i dolgim vajam, zame pa je bil prav poseben, ker sem prvič imela priložnost igrati v Filharmoniji. S sodelovanjem v Grexu sem pridobila nove izkušnje, poznastva, prijateljstva, predvsem pa nepozabne trenutke. In ti trenutki so tisti, ki mi bodo za vedno ostali v spominu.
Igranje v orkestru mi zagotavlja nujno potrebno in prijetno sprostitev ter mi pomaga, da za nekaj trenutkov odmislim vse študijske obveznosti.
Igranje v Grexu je super priložnost za takšne ljubiteljske glasbenike, kot sem jaz - čeprav moj študij ni povezan z glasbo, lahko tako ostanem v stiku z njo, ohranjam svojo 'glasbeno kondicijo' in predvsem uživam v muziciranju v družbi študentov z najrazličnejših fakultet. Bojazen, da bo moj violončelo po zaključeni glasbeni šoli samo zaprašen ležal v kotu, je zaradi obstoja takšnih orkestrov odveč.
Danes je težko najti prave ljudi. V porastu sta samovšečnost in egoizem. Orkester združuje posameznike, ki od povprečja odstopajo in ki pravih vrednot niso izgubili. So ljudje, s katerimi se lahko pogovarjaš in jim zaupaš. Skupna točka nista samo glasba in spoštljiv odnos do kulture, ampak predvsem sprejemanje sočloveka. Orkester združuje najrazličnejše posameznike iz celotne Slovenije, ki prihajajo iz drugačnih socialnih okolij, s številnimi prepričanji, razlikujejo pa se tudi po znanju o igranju inštrumenta. Povezuje študente vseh ljubljanskih fakultet in akademij, kot tudi študente iz tujih držav, ki so v Ljubljani na izmenjavi. Vsem tem razlikam navkljub smo neverjetno povezani in vsi pred samega sebe postavljamo skupen cilj - pripraviti dober koncert na koncu semestra. To zajema precej več, kot samo vaje in zahteva ogromno dobre volje, potrpljenja, časa, predanosti in medsebojnega zaupanja. Če bi povprečje predstavljali takšni ljudje, bi živeli v precej lepšem svetu.